Trajnostno poročanje poenostavljeno: kaj mora podjetje še vedno meriti?
Pravila trajnostnega poročanja se poenostavljajo, vendar banke, kupci in večji partnerji še vedno potrebujejo zanesljive podatke.
AI-ilustracija
Evropska in slovenska pravila trajnostnega poročanja se poenostavljajo, vendar trajnostni podatki ne izginjajo iz poslovnih odločitev. Manj podjetij bo neposredno zavezanih obsežnemu poročilu, dobavitelji pa bodo še vedno prejemali vprašanja bank, kupcev in večjih partnerjev.
Novela Zakona o gospodarskih družbah je sledila evropskim poenostavitvam glede poročanja o trajnostnosti. Pri presoji je treba ločiti zakonskega zavezanca od podjetja, ki podatke potrebuje pogodbeno ali poslovno. Največ koristi ima organizacija, ki meri majhen nabor zanesljivih podatkov, namesto da zbira vse, kar bi morda nekoč kdo zahteval.
1. Kdo mora pripraviti zakonsko trajnostno poročilo?
Po novi splošni ureditvi je obveznost omejena na največje družbe, ki hkrati presegajo povprečno 1.000 zaposlenih in 450 milijonov evrov čistih letnih prihodkov. Pri skupinah se merili presojata na konsolidirani podlagi, posebna pravila pa veljajo tudi za določene družbe iz tretjih držav in prehodna obdobja.
Podjetje naj presojo zapiše za vsako poslovno leto. Skupinska pripadnost, kotacija in položaj obvladujoče družbe lahko vplivajo na rezultat, zato zgolj število zaposlenih ni vedno zadosten odgovor.
2. Zakaj podatke zahtevajo tudi od nezavezancev?
Ker banke, investitorji in večje stranke ocenjujejo lastna tveganja ter vplive v dobavni verigi. Njihova vprašanja so lahko pogoj za financiranje, razpis ali nadaljevanje pogodbe, tudi kadar mali dobavitelj nima zakonske obveznosti objave poročila.
Naročnik pa za potrebe zakonskega trajnostnega poročanja od zaščitenega podjetja v vrednostni verigi ne sme zahtevati neomejenega nabora podatkov. Podjetje z največ 1.000 zaposlenimi ima pravico zavrniti informacije, ki presegajo podatke iz evropskega prostovoljnega standarda; drugačni podatki se lahko še vedno zahtevajo za drug zakonit ali pogodbeni namen.
AI-ilustracija3. Kaj pomeni dvojna pomembnost?
Pomeni presojo vpliva podjetja na ljudi in okolje ter finančnega vpliva trajnostnih vprašanj na podjetje. Tema je pomembna, če doseže merila na eni ali obeh straneh.
Za praktično presojo je treba vključiti vodstvo, finance, nabavo, zaposlene in strokovnjake za dejavnost. Rezultat ni seznam vseh svetovnih izzivov, temveč utemeljena izbira tem, ki so res povezane s poslovnim modelom.
KAKO NOVA PRAVILA SPREMINJAJO EMBALAŽO
4. Katere podatke naj manjše podjetje spremlja?
Začne naj z energijo in gorivi, emisijami, odpadki, varnostjo pri delu, strukturo zaposlenih ter ključnimi tveganji dobavne verige. Nabor naj prilagodi dejavnosti: proizvodnja potrebuje drugačne kazalnike kot svetovalno podjetje.
Vsak podatek mora imeti vir, odgovorno osebo, enoto, obdobje in pravilo izračuna. Primerljivih pet kazalnikov skozi tri leta je uporabnejših od petdesetih številk brez razlage.
5. Ali prostovoljno poročanje pomeni manj odgovornosti?
Ne. Javna trajnostna trditev mora biti dokazljiva ne glede na to, ali je poročilo obvezno. Tveganje zelenega zavajanja nastane, ko splošna obljuba preseže dejanske podatke, obseg ali časovni načrt.
Pred objavo naj podjetje preveri meje podatkov, izključitve in osnovno leto. Cilj naj vsebuje merilo ter rok, po možnosti pa tudi vmesne korake in odgovorno osebo.
AI-ilustracija6. Kako zmanjšati breme vprašalnikov kupcev?
Vzpostavite enoten podatkovni paket, ki se posodobi enkrat letno in se nato uporablja za sorodne zahteve. Vključuje naj opis metodologije, ključne kazalnike, politike ter dokazila, ki jih je varno deliti.
Vprašalnike je smiselno primerjati in izločiti podvajanja. Pogodba naj jasno določi zaupnost, namen ter odgovornost za podatke, zlasti kadar kupec uporablja ocenjevalno platformo tretje osebe.
KAKO KONKURENČNA SO SLOVENSKA PODJETJA
7. Kako naj se podjetje pripravi na nadaljnje spremembe?
Naj vzpostavi stabilen proces zbiranja in spremlja spremembe področja uporabe, namesto da vsako leto začne znova. Proces naj bo sorazmeren in povezan z upravljanjem tveganj, naložbami ter stroški.
Če podatek ne vodi do odločitve, pogodbenega odgovora ali zakonskega razkritja, preverite, zakaj ga zbirate. Poenostavitev je priložnost, da poročanje postane bolj uporabno, ne le krajše.
Dobro trajnostno poročanje ni tekmovanje v številu kazalnikov
Podjetje potrebuje podatke, s katerimi lahko odkrije strošek, tveganje ali priložnost. Poročilo, ki tega ne omogoči, je draga publikacija.
Manjši nabor z jasnimi viri omogoča boljše cilje in verodostojnejši pogovor z banko ali kupcem. Prav zato je poenostavitev lahko izboljšanje kakovosti, če podjetje ne opusti tudi discipline merjenja.
