Register dejanskih lastnikov: kdo mora spremembo prijaviti v osmih dneh?
RDL: komu velja osemdnevni rok, kdo podatkov ne vpisuje in kako podjetje preveri odgovornost za ažuren vpis.
AI-ilustracija
Zavezanci morajo podatke v Register dejanskih lastnikov vpisati v osmih dneh po vpisu poslovnega subjekta v poslovni register in v enakem roku prijaviti poznejše spremembe. S. p. podatkov o dejanskih lastnikih v ta register ne vpisujejo.
Uvod
SPOT, AJPES in FURS so 24.09.2026 opozorili podjetja, naj preverijo pravilnost vpisa v Register dejanskih lastnikov oziroma RDL. Uradni opomnik opozarja na že obstoječo obveznost. Podjetje zato ne potrebuje novice o »novem registru«, temveč odgovor, kdo pri njem spremlja spremembe in poskrbi za pravočasen vnos.
1. Kdo je dejanski lastnik?
Gre za fizično osebo, ki poslovni subjekt neposredno ali posredno obvladuje oziroma nadzira. Dejanski lastnik zato ni nujno samo oseba, katere ime najprej opazimo v osnovnem registrskem izpisu.
Pri več ravneh lastništva je treba razumeti celotno verigo in način nadzora. Če je struktura zapletena, naj podjetje pred vnosom pridobi vsebinsko pomoč. Ugibanje, kdo je »verjetno lastnik«, lahko ustvari napačen vpis, tudi če je oddan pravočasno.
2. Ali je vsako podjetje zavezanec?
Obveznost velja za subjekte, ki jim jo določa ZPPDFT-2; s. p. in druge fizične osebe z dejavnostjo podatkov v RDL ne vpisujejo. Pri pravnih osebah je treba preveriti njihov položaj po zakonu, vključno z morebitnimi izjemami.
Obvestilo je zato treba poslati pravi osebi v pravi organizaciji. Zunanji računovodski servis lahko pomaga pri izvedbi, podjetje pa mora poskrbeti, da prejme dejanske informacije o lastništvu in njegovih spremembah.
UREDITE ODGOVORNOSTI ZA POSLOVNE OBVEZNOSTI
3. Kako dolgo imamo za spremembo podatkov?
Uradni opomnik navaja osem dni za prvi vpis po vpisu subjekta v poslovni register in enak rok za poznejše spremembe podatkov. Čakanje na letni pregled ni ustrezna notranja organizacija.
Ob lastniški spremembi naj odgovorna oseba takoj odpre nalogo, preveri datum dogodka in ugotovi, kaj je treba posodobiti. Spremembo je treba povezati z dejanskimi podatki in ustreznimi dokazili, ne zgolj prepisati starega vnosa.
4. Ali prenos lastništva samodejno uredi tudi RDL?
Podjetje ne sme brez preverjanja predpostaviti, da je s spremembo v enem registru urejena vsaka druga evidenca. Po izvedeni lastniški transakciji naj posebej pregleda stanje RDL in način posodobitve.
Pri načrtovanju izstopa lastnika so zato pomembne tudi izvedbene naloge po podpisu. O širšem poslovnem delu prenosa govori priprava prodaje podjetja in nasledstva, pri prenosu na zaposlene pa lastniška zadruga delavcev.
5. Kako naj podjetje preveri stanje?
Primerja naj aktualno lastniško strukturo z vpisom in določi, kdo izvede popravek. Karlion priporoča kratek notranji pregled:
- preverite, ali je subjekt zavezanec;
- ugotovite fizične osebe, ki ga obvladujejo;
- primerjajte dejansko stanje s podatki v RDL;
- za popravek določite izvajalca in rok;
- shranite dokazilo o izvedeni nalogi.
SPOT za izvedbo napotuje na aplikacijo eRDL na AJPES. Tehnični dostop je treba urediti dovolj zgodaj; pooblaščena oseba naj ga prvič ne preverja šele na zadnji dan roka.
6. Kako preprečiti ponavljanje napake?
Vnos povežite s postopkom lastniških sprememb in ne zgolj s koledarskim opomnikom. Notranji seznam ob prenosu deleža naj zajame registrske vpise, bančne podatke, pooblastila in preverjanje dejanskih lastnikov.
Za aktualne obveznosti je odgovoren poslovni subjekt. Smiselno je, da vodstvo določi osebo, ki prejme informacijo o dogodku, in osebo, ki preveri zaključek postopka. Če vsi mislijo, da bo nalogo izvedel nekdo drug, kratek zakonski rok hitro mine.
Najkrajši rok zahteva jasno odgovornost
RDL je dober primer obveznosti, pri kateri splošno »za to skrbi računovodstvo« pogosto ni dovolj. Računovodja mora za spremembo najprej izvedeti. Zanesljiv postopek poveže poslovni dogodek, podatek, pooblastilo in dokazilo o oddaji.
