OBJAVLJENO 04.10.2026

Kaj naj bi bilo kakovostno delovno mesto: katera nova pravila pripravlja EU?

Članek je namenjen delodajalcem, zaposlenim in kadrovskim vodjem. Pojasnjuje, katere teme vključuje posvetovanje o prihodnjem aktu o kakovostnih delovnih mestih ter jasno loči politično pripravo od že veljavnega prava.

AI-ilustracija

EU pripravlja pobudo o kakovostnih delovnih mestih, vendar septembra 2026 še ni sprejetega enotnega zakona ali zavezujočega seznama novih meril.

Uvod

Dobra zaposlitev ni le redno nakazilo plače. Na kakovost vplivajo varnost, predvidljivost, možnosti razvoja, glas zaposlenih in način, kako tehnologija oblikuje delo. Evropska komisija te elemente vključuje v pripravo nove pobude, vendar razprava še ni enaka sprejetemu zakonu.

Stanje na dan 26.09.2026: druga faza posvetovanja Komisije je potekala od 20. 7. do 28.09.2026. Zakonodajni predlog je napovedan pozneje v letu 2026, zato spodnje teme niso predstavljene kot nove veljavne obveznosti.

1. Kaj pomeni izraz kakovostno delovno mesto?

Pomeni delo, ki poleg zaslužka zagotavlja dostojne pogoje, varnost, razvoj, pravično obravnavo in možnost vpliva na vprašanja, ki zadevajo zaposlenega. Enotna kratka definicija za vse panoge ne more zajeti vseh okoliščin.

Kakovost se pokaže v vsakdanjih elementih: predvidljivem urniku, varnem delovnem okolju, poštenem plačilu, dosegljivih ciljih, usposabljanju in učinkovitem glasu zaposlenih. Za podjetje je koristno, da teh vidikov ne obravnava kot ločenih kadrovskih projektov, ampak kot povezan sistem dela.

AI-ilustracija

Preberite o algoritmičnem upravljanju

2. Kaj je Evropska komisija vključila v drugo fazo posvetovanja?

Posvetovanje obravnava algoritmično upravljanje in AI, varnost in zdravje, podizvajalske verige, pravični prehod, izvrševanje pravic ter socialni dialog. Namen druge faze je pridobiti stališča socialnih partnerjev o možni vsebini prihodnje pobude.

To še ni končno besedilo zakona. Komisija lahko na podlagi posvetovanja oblikuje zakonodajne in nezakonodajne ukrepe, postopek pa nato vključuje nadaljnje evropske korake. Zato podjetje ne sme iz naslova posvetovanja sklepati, da je vsaka omenjena zamisel že obvezna.

3. Zakaj sta AI in algoritmično vodenje del razprave?

Ker lahko sistemi določajo razpored, cilje, oceno uspešnosti ali dostop do dela in s tem bistveno vplivajo na položaj zaposlenega. Učinkovitost ni edino merilo kakovosti; pomembni so preglednost, možnost pojasnila in dejanski človeški nadzor.

Podjetje naj že zdaj ve, katera orodja vplivajo na ljudi, katere podatke uporabljajo in kdo lahko popravi napačno odločitev. Pri tem že veljajo obstoječa pravila varstva podatkov, delovnega prava in posamezne obveznosti AI Acta. Prihodnji akt jih lahko dopolni, ne smemo pa mu pripisati pravil, ki še niso sprejeta.

4. Kaj pomenijo varnost, zdravje in dobro počutje pri sodobnem delu?

Poleg fizičnih nevarnosti vključujejo psihosocialna tveganja, intenzivnost dela, negotovost in vpliv digitalnega nadzora. Kakovostno delo zahteva, da podjetje tveganja prepozna, oceni in obvladuje glede na dejanski proces.

Novo orodje lahko zmanjša fizično obremenitev in hkrati poveča tempo ali občutek stalnega spremljanja. Zato tehnološka prenova potrebuje sodelovanje ljudi, ki delo opravljajo. Njihove informacije pogosto razkrijejo tveganje, ki ga iz tehnične dokumentacije ni mogoče videti.

AI-ilustracija

Preverite pravila platformnega dela

Pomembno

Quality Jobs Act 26.09.2026 še ni sprejet zakon. Posvetovanje in napoved predloga ne ustvarjata samostojnih novih obveznosti za slovenske delodajalce.

5. Zakaj so podizvajalske verige pomembne za kakovost dela?

Ker se lahko odgovornost in pritisk prenašata po verigi, dejanske pogoje pa nosijo ljudje pri oddaljenem izvajalcu. Nizka pogodbena cena, kratki roki in več ravni posrednikov lahko povečajo tveganje kršitev, tudi če naročnik neposredno ne zaposluje teh oseb.

Podjetje naj zato pri izbiri izvajalca ne preverja le cene in formalne izjave. Pomembni so realni roki, varnostni standardi, urejanje delovnega časa, zakonito zaposlovanje in način ukrepanja ob kršitvi. Prihodnja evropska pobuda lahko temu področju nameni dodatno pozornost, sedanje obveznosti pa izhajajo iz že veljavnih pravil in konkretnih razmerij.

6. Kako se kakovost delovnega mesta povezuje z zelenim in digitalnim prehodom?

Prehod je pravičen, ko zaposleni dobijo čas, znanje in resnično možnost prehoda v spremenjene vloge. Uvedba nove tehnologije brez usposabljanja lahko poveča negotovost in izključi ljudi, ki bi se ob ustrezni podpori uspešno prilagodili.

Kadrovski načrt naj zato spremlja tehnološki naložbeni načrt. Za vsako spremembo je smiselno določiti prizadete naloge, potrebne kompetence, čas učenja in možne notranje prehode. Socialni dialog je praktičen način, da podjetje zgodaj prepozna izvedbene težave in izboljša sprejetost spremembe.

7. Kaj lahko podjetje naredi že pred sprejetjem morebitnih novih pravil?

Lahko izmeri kakovost dela z lastnimi podatki in odpravi težave, ki so poslovno ter kadrovsko pomembne že danes. Ni treba čakati na evropski seznam, da bi podjetje preverilo varnost, urnike, fluktuacijo, usposabljanje in vpliv avtomatizacije.

Koristen notranji pregled zajema:

• predvidljivost delovnega časa in obremenitev;
• nezgode, skorajšnje nezgode in psihosocialna tveganja;
• dostop do usposabljanja ter notranjih priložnosti;
• merila ocenjevanja, napredovanja in plačila;
• AI-orodja, ki vplivajo na delo;
• možnosti za vprašanje, ugovor in sodelovanje zaposlenih;
• pogoje pri ključnih podizvajalcih.

Ugotovitve naj vodijo v nekaj merljivih ukrepov, ne le v novo politiko na papirju.

DOGOVORITE SE ZA POSVET